Vo isto~niot del na Makedonija, na bregovite na dvete reki Bregalnica i Otiwa, na nadmorska viso~ina pome|u 290-370 kilometri, le`i gradot [tip - gradot na Isarot, na crkvi, istorija, revolucionerni u~iteli, termomineralna voda, pesni ispeani, {tipska pastrmajlija i qubezno dobredojde.
Скопје
Skopje e glavniot grad na Republika Makedonija, sedi{te na site nejzini institucii i dom na nad 800 000 skopjani.
Ovoj grad e ~esto sporeduvan so pticata-feniks: niz svojata istorija nebroeno pati bil razurnuvan od silite na prirodata i od ~ovekot. Sepak, sekoja od istoriskite epohi ostavila svoi tragi vo Skopje i okolinata, taka {to toj denes e interesen spoj na evropska i orientalna kultura, so izobilstvo od anti~ki i neolitski tragi vo okolinata.
Nekade vo Skopje se krie mitskiot grad Justinijana Prima, a toj sigurno krie u{te bezbrojni svedo{tva za vremeto.
Nasproti ova, gradot denes go `ivee `ivotot na moderna metropola, a brojnite kulturni institucii i slu~uvawa sekojdnevno go davaat svojot pridones kon ovoj `iv ritam.
Велес
Vo svojata mestopolo`ba, amfiteatralnost i starata gradska arhitektura, Veles e eden od najatraktivnite gradovi vo na{ata zemja. Smesten na dvata brega na rekata Vardar, vgnezden na ridovite, na nadmorska viso~ina pome|u 150 - 300 metri, toj pretstavuva del od magistralniot pat E - 75, a ovde vrvi i me|unarodnata `elezni~ka linija.
Rasposlan kraj bregovite na prekrasnoto ezero, vo podno`jeto na Nacionalniot park Gali~ica, Ohrid e grad vo koj na sekoj ~ekor nao|ate svedo{tva od bogatata makedonska istorija. Sekoe leto, toj e dom na festivalot so svetsko renome "Ohridsko leto" i na mnogu drugi zna~ajni kulturni manifestacii.
Ohrid treba da go do`iveete, da gi vidite negovite boi, da gi po~uvstvuvate negoviot miris i vkus. Da se nurnete vo Ohridskoto ezero, a i da gi spoznaete dlabo~inite na duhot na Makedonecot koj so vekovi tvorel i go zadr`uval svojot identitet i pokraj site istoriski premre`ija. Za nea zboruvaat mnogubrojnite tvore~ki ateqea vo gradot, kako i qubovta so koja ohri|anite gi odr`uvaat svoite ku}i so monumentalna arhitektura.
Тетово
Pod veli~enstvenata [ar Planina, ~ii visoki i beli vrvovi ~ini{ go dopiraat neboto, Tetovo go `ivee svojot `ivot na mali du}ani, kalfi, ~ar{iski sredbi i muabeti.
Istovremeno, toj denes pretstavuva eden mal otvoren muzej vo koj sekoj posetitel mo`e da vidi kako raznite kulturi, prepletuvaj}i se me|usebno, ostavile tragi i neiscrpno duhovno bogatstvo, sozdavaj}i dela {to voshituvaat so svojata ubavina.
Starite tetov~ani pak, so gordost zboruvaat za nastanuvaweto i istorijata na svojot grad i miluvaat da ja prenesuvaat ~uenata prikazna za bestra{niot junak Teto koj ja ubil stra{nata i luta zmija i na toj na~in dozvolil lu|eto bezbedno da vrvat po patot {to vodel kon mestoto kade denes se nao|a gradot. Otkako ja ubil zmijata, toj prv se naselil tamu, pa ottamu, po imeto na ovoj junak, gradot go dobil imeto Tetovo.
Крушево
Visoko vo planinite, opkru`en so korijata, gradot Kru{evo gi ~uva svedo{tvata za makedonskoto revolucionerno i kulturno minato.
Ovoj `iv muzej, ~ija arhitektura go voshitila i Le Koribizie, sonuva za vremiwa vo koi golem broj lu|e }e se napojuvaat so prekrasniot ~ist vozduh, }e u`ivaat vo skijaweto ili letovite so paraglajderi, }e se v~udoneviduvaat od bogatstvoto na kru{evskite priemni sobi ...
Vo 1903 vo Kru{evo e krenato Ilindenskoto vostanie protiv osmanliskata vlast, kade e objaven Kru{evskiot manifest, i kade kratkotrajnata Kru{evska republika go iska`uva{e vekovniot makedonski streme` za sloboda i samostojnost.
Kru{evo e eden poseben svet, vo koj minatoto na ~udesen na~in `ivee paralelno so sega{nosta.
Гевгелија
Vo Gevgelisko-valandovskata kotlina, na samo tri kilometri od makedonsko-gr~kiot grani~en premin Bogorodica-Evzoni, e smesten eden od najju`nite gradovi vo zemjava, gradot Gevgelija.
Toj svoeto ime go dobil od turskiot zbor "gel-gerik", {to vo prevod na makedonski zna~i "dojdi pak". Narodnoto predanie raska`uva deka pri~inata za ova ime le`i vo eden nastan {to se slu~il vo minatoto. Vo damne{ni vremiwa, nekoj dervi{ stasal vo gradot i bidej}i mnogu mu se dopadnal, posakal da ostane na podolgo vreme. No, `itelite reagirale na negovata odluka i odlu~ile da go proteraat. Razmisluvaj}i i predviduvaj}i gi posledicite od takviot ~in, tie re{ile da postapat mudro, pa zaminuvaweto na dervi{ot go pozdravile, izvikuvaj}i gi gostoprimlivite zborovi "gel gerik", odnosno "dojdi pak". Po ovoj nastan gradot go dobil imeto Gevgelija.
Дојран
Pokraj zapadniot breg na Dojranskoto Ezero, edno od trite prirodni ezera na teritorijata na Republika Makedonija, se nao|aat dvete ribarski naselbi Star i Nov Dojran, koi denes sé pove}e se pribli`uvaat i se prelevaat vo edna urbanisti~ka celina.
Dojranskiot kraj, vo ~ie sredi{te se nao|a ezeroto, ostatok od nekoga{noto Peonsko Ezero, e eden od najubavite prirodni krai{ta vo Makedonija. Privle~en, vozbuden i inspiriran od nego, narodot splel prikazni vo koi, so ubav zbor i na svoj naroden na~in, se obidel da í se dobli`i i da í iska`e blagodarnost na ovaa prekrasna prirodna kreacija.
Legendata za nastanuvaweto na ezeroto ka`uva deka na prostorot kade toa denes se nao|a, vo starite vremiwa, postoel bunar od koj lu|eto od okolnite naselbi polnele voda. Otkako }e napolnele voda, tie go zatvorale bunarot so devet katanci. Eden den po voda zaminala najubavata mlada devojka od toj kraj, devojkata po ime Dojrana. Pokraj bunarot ja ~ekalo mom~eto koe taa go qubela. Napolnila voda, no zanesena od miluvaweto na mom~eto, zaboravila da go zatvori devetiot katanec. Od bunarot po~nala da te~e voda koja ja preplavila celata kotlina. Taka nastanalo ezeroto {to go dobilo svoeto ime po devojkata Dojrana.
Битола
Bitola, po Skopje, e najgolem grad vo Republika Makedonija, i denes vo nea `iveat 77 500 `iteli. Ovoj prekrasen grad, spored arhitektonskite re{enija na negovite mnogubrojni gradbi, pretstavuva vistinska atrakcija i se vbrojuva vo eden od najprivle~nite gradovi re~isi vo celiot Balkanski Poluostroв.
Bitola se nao|a vo jugozapadniot del na Republika Makedonija, ili, podobro ka`ano - vo centralniot del na nejzinata najgolema kotlina, nare~ena Pelagonija. Gradot e raspolo`en na severoisto~nite padini, vo samoto podno`je na planinata Baba, na obata brega od rekata Dragor i na nadmorska viso~ina pome|u 570 - 700 metri.
Дел~ево
Gradot Del~evo se nao|a vo isto~niot del na Republika Makedonija, vo oblasta Pijanec, na samo 10 kilometri od makedonsko-bugarskiot grani~en premin Arnautski Grob. | |
| Na prostorot na dene{niot grad, postoela stara naselba ~ie ime ostanuva nepoznato. Naselbata {to se nao|ala 3 kilometri jugoisto~no od dene{niot grad, bila poznata po imeto Vasilevo (Vasilihorion), ime dobieno po vizantiskiot imperator Vasilij. Vo 1950 godina, gradot go dobil dene{noto ime vo ~est na golemiot makedonski revolucioner Goce Del~ev. Vo gradot, na praznikot Ilinden (2 avgust), sekoja godina, redovno se odr`uva manifestacijata Gocevi denovi. Prevzemeno od | |
No comments:
Post a Comment